I've still got sand in my shoes...

Evo, da zakljuciva tole najino popotovanje. Zadnje dni sva preziveli v Mumbaiju, 2. najvecjem mestu na svetu glede stevila prebivalcev. Zadnja noc je bila ena najboljsih, ne bi mogle bols zakljucit - z dvema Francozoma smo nakljucno prisli na indijsko zabavo, plesali njihove bollywoodske plese, cist navdusili vse Indijce, vsi so hotl plesat z nami, za danes smo spet vabljeni, baje bi imeli tocko na odru, ker smo super plesalci (ce imas bel obraz, ti marsikje pogledajo skozi prste, v tem primeru pac pri plesu:). Ampak se na zalost onadva preizkusata kot igralca v filmu, midve se pa pokava in upava, da stlaciva vse v ruzake. Se pa zdj zacenja mucno cakanje, letiva namrec ob petih zjutraj in kot ta pravi skrtuhinji (in backpackerki:) sva se odlocli, da ni vredno jemati sobe, tako da bova spali na letaliscu:)

V 26 dneh sva sicer naredili priblizno 4000km po osrednjem delu Indije, spoznali nesteto novih ljudi, nekaterih malo bolj prijetnih, drugih manj, jahali kamele in konje, se naucili kuhati, prejeli pujo (hindujski blagoslov), se raztegovali na jogi, predvsem pa uzivali. Preden sva sli, so ljudje govorili, da je Indija zelo naporna in da jo v trenutku vzljubis ali pa zasovrazis. No, definitivno je naporna, ampak kljub kaksnim tezkim trenutkom, sem se jest definitivno zaljubila. Zdaj ko vem, da bom cez 24ur doma, sicer komaj cakam, ampak nic pa ne bi imela proti se kaksnemu mesecu. Bo pa tudi super spet videti domace (tiste, ki so sploh doma:) in frende, se stusirat z vroco vodo, hodit po ulici dokaj neopazen in neogovorjen, se vsesti na cisto skoljko in ne na indijske cucalice, se voziti v prometu, ki dejansko funkcionira in uposteva pravila, se ne izogibati vec kravam in kozam na glavnih ulicah... Ampak ce odmislis vse to (in revscino) je Indija res super, vsem jo priporocam, meni res eno najlepsih, najboljsih in najbolj pestrih potovanj, tako da se definitvno kmalu spet vrnem.