I've still got sand in my shoes...

Evo, da zakljuciva tole najino popotovanje. Zadnje dni sva preziveli v Mumbaiju, 2. najvecjem mestu na svetu glede stevila prebivalcev. Zadnja noc je bila ena najboljsih, ne bi mogle bols zakljucit - z dvema Francozoma smo nakljucno prisli na indijsko zabavo, plesali njihove bollywoodske plese, cist navdusili vse Indijce, vsi so hotl plesat z nami, za danes smo spet vabljeni, baje bi imeli tocko na odru, ker smo super plesalci (ce imas bel obraz, ti marsikje pogledajo skozi prste, v tem primeru pac pri plesu:). Ampak se na zalost onadva preizkusata kot igralca v filmu, midve se pa pokava in upava, da stlaciva vse v ruzake. Se pa zdj zacenja mucno cakanje, letiva namrec ob petih zjutraj in kot ta pravi skrtuhinji (in backpackerki:) sva se odlocli, da ni vredno jemati sobe, tako da bova spali na letaliscu:)

V 26 dneh sva sicer naredili priblizno 4000km po osrednjem delu Indije, spoznali nesteto novih ljudi, nekaterih malo bolj prijetnih, drugih manj, jahali kamele in konje, se naucili kuhati, prejeli pujo (hindujski blagoslov), se raztegovali na jogi, predvsem pa uzivali. Preden sva sli, so ljudje govorili, da je Indija zelo naporna in da jo v trenutku vzljubis ali pa zasovrazis. No, definitivno je naporna, ampak kljub kaksnim tezkim trenutkom, sem se jest definitivno zaljubila. Zdaj ko vem, da bom cez 24ur doma, sicer komaj cakam, ampak nic pa ne bi imela proti se kaksnemu mesecu. Bo pa tudi super spet videti domace (tiste, ki so sploh doma:) in frende, se stusirat z vroco vodo, hodit po ulici dokaj neopazen in neogovorjen, se vsesti na cisto skoljko in ne na indijske cucalice, se voziti v prometu, ki dejansko funkcionira in uposteva pravila, se ne izogibati vec kravam in kozam na glavnih ulicah... Ampak ce odmislis vse to (in revscino) je Indija res super, vsem jo priporocam, meni res eno najlepsih, najboljsih in najbolj pestrih potovanj, tako da se definitvno kmalu spet vrnem.

Starry night in the middle of the desert...

No, da se spet malo javiva. Vikend sva preziveli v cudovitem in puscavskem Jaisalmerju blizu pakistanske meje, tako da tam prevladuje muslimanska vera in tudi arhitektura spominja na arabska mesta. Za dva dni sva odsli na kamelji safari, ki je bil res zakon. Jaz sem ravno prebrala Alkemista in sem se res pocutila, kot da tudi mi preckamo celotno puscavo. Ceprav smo v dveh dneh jahali kamele skupaj samo ene 8 ur, je bilo skoraj prevec, ker so res blazno neudobne zivali, obe imava ozuljene riti in musklfibr ze ene dva dni. Vodici so nam sredi nicesar kuhali res okusno hrano, spali smo sredi sipin, nad nami milijon zvezd in utrinkov, zvecer smo sedel ob tabornem ognju s pivom v rokah, zjutraj so nas prisli ob zori zbudit in ti takoj dali v roke chai... res lustno! Zadnji dan sva se midve morali prej vrnit, tako da sva sli z najinim vodicem Danielom sami nazaj in potem naju je naucil kuhati vegeterijanski curry in pa delati chapatije, zdj sva celi ekspertinji:) Je bilo pa tudi kar malo strasno, ker je baje precej kober in skorpijonov, ampak se nekako tolazis, da ne more biti tolk nevarno, ker drugace ne bi fural turistov. Se pa ravno zakljucuje sezona monsuna, tako da ni bil ravno puscavski safari, ampak bolj savanski, sipine, na katerih smo spali, so bile posledicno tudi edine, ki smo jih videli..:)

Sedaj sva pa zadnji dan v Jodhpurju, modremu mestu, ki naju ni posebej navdusil. Imajo res lepo trdnjavo, to je pa skoraj to.. Aja, pa polno prodajaln zacimb, jest sem kupila tolk, da ne vem, ce bom sploh lahko prinesla domov:) Danes sva obiskali enega svetovno znanega osteopatskega zdravilca, ki zdravi z dotikom in masazo. Meni je rekel, da imam tezave v vratu in me potem masiral ene 5min. Nisem se se ravno odlocila, ce mu verjamem, ker me vrat zdej boli bolj kot me je prej!:) Ampak nekaj ze mora biti na tem, ce hodijo k njemu ljudje iz celotne Indije, na dan ima baje 350 pacientov, organizira pa tud izobrazevanja v Evropi.

Zvecer pa naprej v Udaipur, nato pa se Mumbai, cez en teden pa ze domov...

Blue lotus flower - Pushkar...

Torej - po Jaipurju naju je pot peljala v Pushkar, se eno indijsko sveto mesto z Brahminim templjem. Pridruzil se nama je se American, ki sicer voluntira v soli blizu Delhija. V Pushkarju naju je pricakal g. Deepu, ki tukaj vodi solo za revne deklice, sicer je pa brahmin, kar je nekaksen duhovnik. Trenutno izobrazujejo 325 punck, ki sicer nikoli ne bi znale niti pisati. Na celu organizacije je Italijanka Mara, ki res ves svoj cas posveti temu. Pushkar je tudi prvo mesto, ki je malo bolj majhno in ne toliko naporno, obema je takoj ratalo vsec, tako da sva se odlocili, da ostaneva dlje in sva zdej ze cetrti dan tukaj.
Zjutraj sva sli 2x na jogo, ki je bila tukaj precej drugacna, precej bolj meditativna. Meni je cist fajn, se mi zdi, da ce si v Indiji, to pac moras probat, ampak niti slucajno me pa ni tolk navduslo, da bi se doma zacela s tem. Vsak dan greva potem v solo, kjer se opazujeva pouk in se igrava z njimi. Obe sva cist ocarani nad delom Deepuja in Mare - sola resnicno funkcionira, dosegajo najboljse rezultate v Rajasthanu, poleg tega pa gradijo hise za tiste, ki res zivijo na ulicah. Vceraj sta naju potem odpeljala na podezelje pogledat, kako zivijo najrevnejsi, sprehodili smo se cez slum - res grozno. Pokazala sta par his, ki so jih zgradili, in denar za dve je doniral g. Tonkli iz Slovenije.
Danes sva prvic sli na ayurvedsko masazo, ki je bili 4rocna. Zakon!!! Nate zlijejo pol litra nekega olja, ves si masten, lase mas take, kot da si jih ne bi umil ze ene 2 leti, ampak se splaca:)
Ziviva pa v asramu, kjer je obema ful vsec. Soba je prvic res cista, vsi so ful prijazni, kuhajo ti popolnoma svezo hrano (vsi tisti, ki ste napovedoval, da bova takoj driskali, ste se motili.. upam samo, da bo ves cas tako:) Res lustno. Je bilo pa res smesno prvi dan, ko je bil z nama American, ker smo bili v hindujskem asramu katolicanka, ateistka in pa jud.
Je pa res polno enih prigod. Kot tukaj pravijo - everything is possible in India. Ampak kaj vec pa doma...

A teardrop on the cheek of eternity...

... oziroma Taj Mahal. Po naporni voznji z vlakom - tokrat sva bili edini belki in vsakic, ko sem se zbudila, me je buljil nek drug Indijec, zdelo se mi je, da vsi skoz naklepajo, kako naju bodo okradli, vlak je bil poln scurkov, smrdel je po wcju, pa se streha mi je puscala nad glavo - sva veseli prisli v Agro, ki je edino neindustrijsko mesto v Indiji. Industrija bi namrec prevec onesnazila Taj Mahal, tako da se ukvarjajo izkljucno z obrtjo. Ceprav sva najprej nameravali cimprej zapustiti Agro, se nama ta nacrt ni posrecil, ker sva pozabili, da je Taj ob petkih zaprt. Tako da sva najeli privatnega tuk tukarja, ki naju je malo peljal po manjsih znamenitostih, ena od njih je baby Taj, ki je res ena miniaturna lustkana razlicica.
Naslednji dan sva potem polni entuziazma, da bova edini turistki (tako nama je svetoval nek Argentinec, ki je zgleda lagal:), vstali ob nehumanih petih zjutraj, ob pol sestih sva bili tam, ampak je bila ze vrsta. In potem spet te bosanske indijske fore - spis v hotelu cist zraven, oni pa postavijo ticket booth 2km stran, da lahko najames rikso in se mal zasluzijo, ceprav je ze vstopnina v Taj 10eur (za ta denar dobiva sobo+vecerjo+zajtrk). No, ampak kljub guzvi, je bil Taj cudovit! Res ena najlepsih stvari, kar sem jih videla v zivljenju. Kar sedeli sva ter ga gledali in vsaka je 3x na minuto rekla: 'To je res tako lepo. Ne morem verjeti, da sem tukaj!'.
Po Taju sva pa odsli z avtobusom do prestolnice Radjasthana, Jaipurja. To je bilo tud svojevrstno dozivetje. Bili smo celo 4 turisti, vlak je bil brez klime, kar pomeni odprta okna, voznik je trobil konstantno, skozi okno si vsako minuto delezen nove vonjave (ce mas sreco potem kksna diseca hrana, sicer pa drek, dim...:). Potem si zatlacis v usesa ipod, ga das na najvecjo jakost, ampak ne pomaga:) Na busu sva spoznali eno Indijko, profesorico politologije in pisateljico, ki naju je povabila na zajtrk. Tako da sva danes preziveli dopoldne pri njej in njenem mozu. Res je bilo lepo, cist sta naju vzljubila, dala svoje knjige... nekaj nepozabnega!
Jutri pa zapuscava sicer dokaj dolgocasen Jaipur in odhajava v Pushkar, tudi k enemu indijskemu gospodu (Sanjina poznanstva:).

@katja: Bolj kot so po Aziji smrdeli tvoji lasje, ki sem ti jih mogla razpletat, pac ne morem. Sicer pa bodi vesela, da bos na Madagaskarju.:)

Holy city Varanasi

Tudi za Varanasi se je izkazalo, da so strahovi popolnoma odvec. V bistvu sva obedve prav uzivali. Poleg tega, da je to eno najbolj svetih mest v Indiji, je najverjetneje tudi najstarejse. Staro mestno jedro je prepleteno z majhnimi in ozkimi ulicicami, premajhnimi tudi za rikse (s katerimi se zdj popolnoma radi voziva, ceprav sva v Delhiju rekli, da se ne bova, ker je to mucenje ljudi:), tako da se pes zgubljas in sprasujes lokalce za smer ter upas, da te ne nategujejo. Res se vsi zelijo pogovarjati s tabo, ampak ponavadi poteka to v smislu: ''Hello, I am your friend. I have two jobs - I am a student and a drug dealer. And you look German, so you like to smoke...''. In tako dalje. Naju je pa ena povabila v svoj dom, kar je baje izraz najvecjega spostovanja.
Obiskali sva par ghatov (to so v bistvu stopnice, ki vodijo do Gangesa, nekatere namenjene kopanju, druge seziganju trupel), med njimi tudi najbolj znan burning ghat - Manikarnika ghat. Kot tujec lahko od dalec opazujes seziganje, ki je v bistvu cel ritual. Truplo najprej stusirajo in zmasirajo, nato ga v 24 urah transportirajo do Varanasija (najvecja zelja vsakega Indijca je, da bi bil pokopan na tak nacin, zato tudi prihajajo v Varanasi umirat), kjer potem sin prizge ogenj in zakuri truplo. Le-to nato gori 1.5h, kosti pa nato zmecejo v Ganges, kjer je potem v vodi ful moskih, ki presipavajo recno dno in iscejo drage kamne itd. Stane pa tak pokop (ce sem prav zmnozila:) min. 700eur. Meni je bilo kr grozljivo opazovat.

Sicer sva pa bolj kot ne uzivali. Obiskati sva zeleli Golden Temple, ki je eden najbolj svetih, ampak dovolijo vstop samo Hindujcem. Ker je meni nekdo pred tem narisal rdeco piko za sreco na celo, so me skoraj spustili noter.:)

Imeli sva tudi prvo lekcijo joge (no, moja prva lekcija, Sanjina ne). Ceprav sem mislila, da to sploh ni zame, mi je blo kr kul. Mogoce zato, ker ni bila zelo meditativna, ampak bolj raztegovanje, kar je kr pasalo:) Je bil pa ucitelj cist navdusen nad gibcnostjo in baje bi bila perfect student:)

Srecali sva tudi prvo Slovenko. Kar je najbolj zanimivo je, da je doma iz Ljubnega in mama najine sosolke. Toliko o tem, da smo Slovenci povsod.

Sicer sva se pa ravno pogovarjali, kako sva spremenili higienske standarde. Ne sekiras se vec, da so povsod okrog tebe smeti, da vse smrdi. Vohas si umazane majice, katera najmanj smrdi, da jo lahko spet obleces, ker je tolk vroce, da si ves moker v trenutku in se ti zdi brez veze oblacit nekaj novega, ker bo cez 5min isto. Pa tudi evropejske obleke so res neprimerne za tukaj.

Zdj pa z nocnim vlakom v Agro k Taj Mahalu. Pa za vse tiste, ki vas skrbi, ce sva bile slucajno na vlaku, ki je se je zaletel vceraj - nisva!:)

First impressions..

Hej hej!
No, da se s Sanjo javiva, kako se zaenkrat spopadava z Indijo. Mislim, da sva obe s kar precej nervoze stopili iz aviona in se pripravljali na tisti kulturni sok, ki ga vsi opisujejo in svarijo pred njim, ampak zgleda naju to se caka. Delhi res ni nic posebnega, je pa vsekakor vsaj za zacutit utrip mesta.. in prvi nateg:) Po prihodu sva se takoj odlocili, da si greva rezervirat vlake za naprej in na postaji te seveda en uradnik usmeri v neke vladne agencije, kjer te probajo prepricati, da vozovnic ni mogoce kupit na postaji/preko neta in da jih lahko samo preko njih. Ker pa je doloceno stevilo mest za turiste, bi se lahko midve nekam premaknile sele 18.ga. Ceprav sva obe vedeli, da to ne more biti res, sva mu skoraj nasedli, jest sem bila cist gotova, najrajs bi vse poslala nekam:) Potem sva hvala bogu srecali en par, ki nama je povedal, da je to tradicionalen nateg. Ampak ne morm verjet, da vsi vemo, kaj delajo, ampak vsak mora obcutit na lastni kozi, da se nauci:)
Pol sva setali naokrog in res ni tolk grozno kot govorijo. Ljudje so vsiljivi, ampak redko se te kdo res hoce dotaknt, vecinoma te samo bulijo, mal ogovarjajo, predvsem se pa vsi zelijo slikati s tabo. Umazanije je precej, ampak nekak to spada zraven. So si pa res sami krivi za vso umazanijo, ker vsi odmetavajo vse na tla. Tako da mas na glavni ulici v Delhiju gore smeti in pa krave. Ki so tukaj svete zivali, zato jih vsi ful spostujejo in jim dajejo hrano, ceprav je naokrog polno revezev, ki bi je bili mogoce bolj potrebni. Meni osebno so najvecji problem scurki, ker so povsod in potem se celo noc zbujas, ker se ti zdi, da lezejo po tebi.
Zvecer sva potem spoznali enega Nemca, s katerim smo obiskali eno izredno lepo muslimansko grobnico in pa sikhovski tempelj, kjer je blo cist zakon. Najdla nas je ena babi in nas odpeljala kar nekam v jedilnico, kjer je ful Indijcev jedlo, nas posedla na tla in nam dala za jest. Mal smo se spogledovali, ce je varno, ampak pol smo se odlocli, da bomo spili dvojno dozo snopsa pa bo:)))
Tako da do sedaj res brez tezav. Sem pa pricakovala, da bo bolj turisticno, ampak zgleda res ni sezona. Tako da smo vsi tujci veseli, ko se zagledamo, in se v trenutku zmenimo, da gremo kam skupaj, ker je vsem bolj pri srcu biti v malo vecji druzbi.

Vceraj zvecer sva potem dobili rezervacijo na vlaku za Varanasi, ki je indijsko najbolj sveto mesto. Lezi ob reki Ganges - tisti reki, kjer se vsi umivajo, jo pijejo, zraven pa odmetavajo smeti in trupla. Navada je, da truplo najprej namocijo v Ganges, nato pa ga sezgejo.

Voznja z vlakom je bila res indijska izkusnja. Dobili sva karte za sleeper, kar pomeni, da nimas lastnega kupeja, ampak si vagon delis s 100 Indijci, imas pa svoje lezisce. Pred hostlom sva srecali 2 Argentinca, ki sva ju spoznali prejsnji dan, tako da smo sli skupaj, in se potem tudi zmenili z enimi lokalci, da menjajo pojstle, da smo lahko skupaj. To je nama vsekakor olajsalo zadevo, ker bi bili sicer edini belki na vlaku, kar pomeni neprestano buljenje in ogovarjanje. Najprej se mi je zdelo, da sploh ne bom mogla spat, ampak potem sva stlacli ruzake na pojstlo, vse vredne stvari dale pod obleke in vsaj malo pospali. Je pa res ful glasno, Sanja se je ves cas zbujala, jest sem uspela vsaj par urc skupaj odspat.

Zdj greva pa raziskat Varanasi, za katerega vsi pravijo, da je najhujsa preizkusnja, kjer se skoraj vsi zastrupijo s hrano. Tako da ce to preziviva, bo super!!:))

tubing