Holy city Varanasi

Tudi za Varanasi se je izkazalo, da so strahovi popolnoma odvec. V bistvu sva obedve prav uzivali. Poleg tega, da je to eno najbolj svetih mest v Indiji, je najverjetneje tudi najstarejse. Staro mestno jedro je prepleteno z majhnimi in ozkimi ulicicami, premajhnimi tudi za rikse (s katerimi se zdj popolnoma radi voziva, ceprav sva v Delhiju rekli, da se ne bova, ker je to mucenje ljudi:), tako da se pes zgubljas in sprasujes lokalce za smer ter upas, da te ne nategujejo. Res se vsi zelijo pogovarjati s tabo, ampak ponavadi poteka to v smislu: ''Hello, I am your friend. I have two jobs - I am a student and a drug dealer. And you look German, so you like to smoke...''. In tako dalje. Naju je pa ena povabila v svoj dom, kar je baje izraz najvecjega spostovanja.
Obiskali sva par ghatov (to so v bistvu stopnice, ki vodijo do Gangesa, nekatere namenjene kopanju, druge seziganju trupel), med njimi tudi najbolj znan burning ghat - Manikarnika ghat. Kot tujec lahko od dalec opazujes seziganje, ki je v bistvu cel ritual. Truplo najprej stusirajo in zmasirajo, nato ga v 24 urah transportirajo do Varanasija (najvecja zelja vsakega Indijca je, da bi bil pokopan na tak nacin, zato tudi prihajajo v Varanasi umirat), kjer potem sin prizge ogenj in zakuri truplo. Le-to nato gori 1.5h, kosti pa nato zmecejo v Ganges, kjer je potem v vodi ful moskih, ki presipavajo recno dno in iscejo drage kamne itd. Stane pa tak pokop (ce sem prav zmnozila:) min. 700eur. Meni je bilo kr grozljivo opazovat.

Sicer sva pa bolj kot ne uzivali. Obiskati sva zeleli Golden Temple, ki je eden najbolj svetih, ampak dovolijo vstop samo Hindujcem. Ker je meni nekdo pred tem narisal rdeco piko za sreco na celo, so me skoraj spustili noter.:)

Imeli sva tudi prvo lekcijo joge (no, moja prva lekcija, Sanjina ne). Ceprav sem mislila, da to sploh ni zame, mi je blo kr kul. Mogoce zato, ker ni bila zelo meditativna, ampak bolj raztegovanje, kar je kr pasalo:) Je bil pa ucitelj cist navdusen nad gibcnostjo in baje bi bila perfect student:)

Srecali sva tudi prvo Slovenko. Kar je najbolj zanimivo je, da je doma iz Ljubnega in mama najine sosolke. Toliko o tem, da smo Slovenci povsod.

Sicer sva se pa ravno pogovarjali, kako sva spremenili higienske standarde. Ne sekiras se vec, da so povsod okrog tebe smeti, da vse smrdi. Vohas si umazane majice, katera najmanj smrdi, da jo lahko spet obleces, ker je tolk vroce, da si ves moker v trenutku in se ti zdi brez veze oblacit nekaj novega, ker bo cez 5min isto. Pa tudi evropejske obleke so res neprimerne za tukaj.

Zdj pa z nocnim vlakom v Agro k Taj Mahalu. Pa za vse tiste, ki vas skrbi, ce sva bile slucajno na vlaku, ki je se je zaletel vceraj - nisva!:)