A teardrop on the cheek of eternity...

... oziroma Taj Mahal. Po naporni voznji z vlakom - tokrat sva bili edini belki in vsakic, ko sem se zbudila, me je buljil nek drug Indijec, zdelo se mi je, da vsi skoz naklepajo, kako naju bodo okradli, vlak je bil poln scurkov, smrdel je po wcju, pa se streha mi je puscala nad glavo - sva veseli prisli v Agro, ki je edino neindustrijsko mesto v Indiji. Industrija bi namrec prevec onesnazila Taj Mahal, tako da se ukvarjajo izkljucno z obrtjo. Ceprav sva najprej nameravali cimprej zapustiti Agro, se nama ta nacrt ni posrecil, ker sva pozabili, da je Taj ob petkih zaprt. Tako da sva najeli privatnega tuk tukarja, ki naju je malo peljal po manjsih znamenitostih, ena od njih je baby Taj, ki je res ena miniaturna lustkana razlicica.
Naslednji dan sva potem polni entuziazma, da bova edini turistki (tako nama je svetoval nek Argentinec, ki je zgleda lagal:), vstali ob nehumanih petih zjutraj, ob pol sestih sva bili tam, ampak je bila ze vrsta. In potem spet te bosanske indijske fore - spis v hotelu cist zraven, oni pa postavijo ticket booth 2km stran, da lahko najames rikso in se mal zasluzijo, ceprav je ze vstopnina v Taj 10eur (za ta denar dobiva sobo+vecerjo+zajtrk). No, ampak kljub guzvi, je bil Taj cudovit! Res ena najlepsih stvari, kar sem jih videla v zivljenju. Kar sedeli sva ter ga gledali in vsaka je 3x na minuto rekla: 'To je res tako lepo. Ne morem verjeti, da sem tukaj!'.
Po Taju sva pa odsli z avtobusom do prestolnice Radjasthana, Jaipurja. To je bilo tud svojevrstno dozivetje. Bili smo celo 4 turisti, vlak je bil brez klime, kar pomeni odprta okna, voznik je trobil konstantno, skozi okno si vsako minuto delezen nove vonjave (ce mas sreco potem kksna diseca hrana, sicer pa drek, dim...:). Potem si zatlacis v usesa ipod, ga das na najvecjo jakost, ampak ne pomaga:) Na busu sva spoznali eno Indijko, profesorico politologije in pisateljico, ki naju je povabila na zajtrk. Tako da sva danes preziveli dopoldne pri njej in njenem mozu. Res je bilo lepo, cist sta naju vzljubila, dala svoje knjige... nekaj nepozabnega!
Jutri pa zapuscava sicer dokaj dolgocasen Jaipur in odhajava v Pushkar, tudi k enemu indijskemu gospodu (Sanjina poznanstva:).

@katja: Bolj kot so po Aziji smrdeli tvoji lasje, ki sem ti jih mogla razpletat, pac ne morem. Sicer pa bodi vesela, da bos na Madagaskarju.:)