First impressions..

Hej hej!
No, da se s Sanjo javiva, kako se zaenkrat spopadava z Indijo. Mislim, da sva obe s kar precej nervoze stopili iz aviona in se pripravljali na tisti kulturni sok, ki ga vsi opisujejo in svarijo pred njim, ampak zgleda naju to se caka. Delhi res ni nic posebnega, je pa vsekakor vsaj za zacutit utrip mesta.. in prvi nateg:) Po prihodu sva se takoj odlocili, da si greva rezervirat vlake za naprej in na postaji te seveda en uradnik usmeri v neke vladne agencije, kjer te probajo prepricati, da vozovnic ni mogoce kupit na postaji/preko neta in da jih lahko samo preko njih. Ker pa je doloceno stevilo mest za turiste, bi se lahko midve nekam premaknile sele 18.ga. Ceprav sva obe vedeli, da to ne more biti res, sva mu skoraj nasedli, jest sem bila cist gotova, najrajs bi vse poslala nekam:) Potem sva hvala bogu srecali en par, ki nama je povedal, da je to tradicionalen nateg. Ampak ne morm verjet, da vsi vemo, kaj delajo, ampak vsak mora obcutit na lastni kozi, da se nauci:)
Pol sva setali naokrog in res ni tolk grozno kot govorijo. Ljudje so vsiljivi, ampak redko se te kdo res hoce dotaknt, vecinoma te samo bulijo, mal ogovarjajo, predvsem se pa vsi zelijo slikati s tabo. Umazanije je precej, ampak nekak to spada zraven. So si pa res sami krivi za vso umazanijo, ker vsi odmetavajo vse na tla. Tako da mas na glavni ulici v Delhiju gore smeti in pa krave. Ki so tukaj svete zivali, zato jih vsi ful spostujejo in jim dajejo hrano, ceprav je naokrog polno revezev, ki bi je bili mogoce bolj potrebni. Meni osebno so najvecji problem scurki, ker so povsod in potem se celo noc zbujas, ker se ti zdi, da lezejo po tebi.
Zvecer sva potem spoznali enega Nemca, s katerim smo obiskali eno izredno lepo muslimansko grobnico in pa sikhovski tempelj, kjer je blo cist zakon. Najdla nas je ena babi in nas odpeljala kar nekam v jedilnico, kjer je ful Indijcev jedlo, nas posedla na tla in nam dala za jest. Mal smo se spogledovali, ce je varno, ampak pol smo se odlocli, da bomo spili dvojno dozo snopsa pa bo:)))
Tako da do sedaj res brez tezav. Sem pa pricakovala, da bo bolj turisticno, ampak zgleda res ni sezona. Tako da smo vsi tujci veseli, ko se zagledamo, in se v trenutku zmenimo, da gremo kam skupaj, ker je vsem bolj pri srcu biti v malo vecji druzbi.

Vceraj zvecer sva potem dobili rezervacijo na vlaku za Varanasi, ki je indijsko najbolj sveto mesto. Lezi ob reki Ganges - tisti reki, kjer se vsi umivajo, jo pijejo, zraven pa odmetavajo smeti in trupla. Navada je, da truplo najprej namocijo v Ganges, nato pa ga sezgejo.

Voznja z vlakom je bila res indijska izkusnja. Dobili sva karte za sleeper, kar pomeni, da nimas lastnega kupeja, ampak si vagon delis s 100 Indijci, imas pa svoje lezisce. Pred hostlom sva srecali 2 Argentinca, ki sva ju spoznali prejsnji dan, tako da smo sli skupaj, in se potem tudi zmenili z enimi lokalci, da menjajo pojstle, da smo lahko skupaj. To je nama vsekakor olajsalo zadevo, ker bi bili sicer edini belki na vlaku, kar pomeni neprestano buljenje in ogovarjanje. Najprej se mi je zdelo, da sploh ne bom mogla spat, ampak potem sva stlacli ruzake na pojstlo, vse vredne stvari dale pod obleke in vsaj malo pospali. Je pa res ful glasno, Sanja se je ves cas zbujala, jest sem uspela vsaj par urc skupaj odspat.

Zdj greva pa raziskat Varanasi, za katerega vsi pravijo, da je najhujsa preizkusnja, kjer se skoraj vsi zastrupijo s hrano. Tako da ce to preziviva, bo super!!:))